Za film Eme Kugler Odmevi časa je to že 11. nagrada. Med drugim je na filmskem festivalu v Amsterdamu prejel Van Goghovo nagrado za odlično fotografijo.
Ameriško filmsko nagrado so prvič podelili leta 1980, nato pa še leta 1982. Med prvimi prejemniki nagrade so bili Meryl Streep, Warren Beatty, Clint Eastwood in Steven Spielberg. Nagrada je nato zapadla v pozabo, pod novim vodstvom in novim konceptom pa od leta 2014 z njo opozarjajo na presežke neodvisne kinematografije.
Žirija si je letos ogledala izjemen nabor filmov z vsega sveta. Film Kuglerjeve je prepričal v naboru eksperimentalnih filmov, veliko nagrado žirije pa je sicer prejel film Intersection v režiji Tima Frencha, piše na spletni strani nagrade.
Film Odmevi časa (2013) po besedah Kuglerjeve tematizira idejo, da je "največja zabloda človeka njegova iluzija, da je svoboden". V njem se intermedijska ustvarjalka posveča vprašanju prisile, porazdeljene med cerkveno, posvetno in vojaško oblast, ter vprašanju predvidenih vlog, ki jih morata odigrati ženska in moški. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in Nataša Matjašec Rošker, film pa je nastal v produkciji zavoda Zank.
"V tem filmu nikakor ne govorimo o reprodukciji, niti o seksualnem užitku, temveč o vlogi, ki jo morata oba spola igrati, da sta sprejemljiv del družbe, da sploh lahko sta. In kaj sta lahko? Tako kot danes svet stoji, je najbolj oportuno, da sta razplojevalca, da sta mati in oče. Tako zapoveduje cerkvena oblast in tako tudi posvetna, ki se na tej točki srečata: rabita novodobne sužnje, da delajo, kopičijo material in s tem kopičijo profit nekomu drugemu," je idejo Odmevov časa opisala Kuglerjeva.
Film je doslej prejel že 11 nagrad. Med njimi Van Goghovo nagrado za odlično fotografijo na filmskem festivalu v Amsterdamu, ameriška revija The Los Angeles Film Review pa ga je razglasila za najboljši tujejezični film. Prikazan je bil tudi v sekciji eksperimentalnih filmov na newyorškem festivalu neodvisnega filma, ki je potekal med 27. aprilom in 1. majem.
Ema Kugler je svojo umetniško pot začela sredi 80. let. Deluje v različnih umetniških disciplinah, od režije, scenaristike, scenografije, kostumografije, montaže pa do performansov in likovnih instalacij.
V središče svojega ustvarjanja Kuglerjeva postavlja film. Med drugim se podpisuje pod dela Hydra (1993), Obiskovalec (1995), Tajga (1996), Postaja 25 (1997), Menhir (1999), Homo erectus (2000), Phantom (2003), Le Grand Macabre (2005) in Za konec časa (2009).
