Razprava na današnji seji odbora DZ za kmetijstvo o zatiranju varoje pri čebelarjih in varnosti slovenskega medu ni prinesla bistvenega preboja. Čebelarji in uprava za varno hrano vztrajajo, da je med varen, predstavnik UKC pa se je zavzel za previdnost. Odbor je pristojne sicer pozval k objavi seznama 'spornih' čebelarjev po pravnomočnosti odločb.
Wikipedia
Kranjska čebela
V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, ki ga je nekaterim čebelarjem več let prodajalo vrhniško podjetje APIS M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Poslanska skupina ZL je zato zahtevala razpravo na to temo. "Še vedno ni jasno, ali je slovenski med varen ali ne," je dejala poslanka Violeta Tomić.
A skoraj štiriurna razprava bistvenega preboja ni prinesla - različne institucije so še enkrat več pojasnile znana stališča. "Jaz še vedno uživam slovenski med," je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Ponovil je, da želijo zadevi priti do dna, da je treba kršitelje sankcionirati, nepravilnosti pa odpraviti. A pri tem ne sme priti do obsodbe celotnega čebelarskega sektorja, ki je proaktiven in eden najbolje organiziranih, je opozoril.
Mateja Jordovič Potočnik
Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, je treba odstraniti s trga.
Tudi direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz znova zagotovil, da je slovenski med varen in da bodo poostrili nadzor ter kaznovali vsakega, pri katerem bodo odkrili nepravilnosti.
Tomićevo je zanimalo, zakaj ne naredijo "pike na i na izvrstno opravljeno delo" in objavijo seznama čebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo. Posedi je pojasnil, da je informacijska pooblaščenka presodila, da navedba imena čebelarjev ne predstavlja kršitve določil o varovanju osebnih podatkov, da pa želijo prej počakati na pravnomočnost odločb.
Odbor je v tej luči kmetijsko ministrstvo pozval, naj upravo za varno hrano pozove, da po inšpekcijskem nadzoru pri čebelarjih, ki ga je opravila v začetku lanskega avgusta, redno objavlja seznam čebelarjev, pri katerih se pravnomočno ugotovi, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoje.
Direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak je kronološko pojasnila, koliko pregledov so v preteklosti že opravili pri vrhniškem podjetju. V luči očitkov, da bi ga lahko ustavili že prej, je spomnila, da jim je to omogočila šele zakonska sprememba iz leta 2014.
Lucija Perharič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zagotovila, da je z vidika toksikološkega tveganja med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da hrana, proizvedena s pomočjo nelegalno proizvedenega zdravila, ki vsebuje nedovoljene in strupene učinkovine, brez vsakega nadzora veterinarjev verjetno ni zdrava za uživanje. "Naše stališče je, da je treba biti s tem previden in da je treba upoštevati, da lahko obstaja neko potencialno tveganje," je dejal.
Predsednik sveta za varno hrano Janez Hribar, ki uči na ljubljanski biotehniški fakulteti, je dejal, da je med živilo, ki je sestavljeno iz številnih snovi, ki preprečujejo, da bi katera od nevarnih snovi, ki jih je omenil Brvar, prišle v med. "Dokler boste limono ljudem prodajali kot bogat vir vitamina C, vam ne morem verjeti," je dejal.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je izrazil podporo slovenskim čebelarjem in medu. "Bodimo pošteni do slovenskega medu," je dejal in na primeru nekaterih prehranskih izdelkov, med drugim bonbonov za otroke, ponazoril, kaj vse so ljudje pripravljeni pojesti, tudi številne škodljive emulgatorje.
STA
Maja je z letino kazalo zelo dobro, nato pa so se začela pojavljati ciklična obdobja toplega in hladnega vremena z dežjem.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč je obsodil črni trg z zdravili, a hkrati poudaril, da napaka nekaterih čebelarjev k sreči ni pustila posledic na varnosti medu. Poudaril je, da morajo čebelarji do zdravil dostopati legalno, cene zdravila pa morajo biti primerljive s tujino.
Predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta Tadej Malovrh je po drugi strani ponovil, da je čebelarjem vsako leto na voljo dovolj zdravil, in zavrnil očitke, da veterinarji služijo z zdravili. ČZS je očital tudi, da z njihove strani črni trg ni bil "tako zatiran, kot bi lahko pričakovali, uradna zdravila pa niso bila tako predstavljena, da bi lahko čebelarji temu bolj verjeli".
Poslanec SMC Dušan Verbič je dejal, da temeljijo ocene o varnosti medu na majhnem številu vzorcev, in ocenil, da je čebelarstvo postalo tržno donosen posel. "Sklepam, da zdrav in varen med ni prioriteta, kajti pomembna je količina in cena," je presodil.
Drugače sta menila Zvonko Lah (SDS) in Iva Dimic (NSi). Lah je dejal, da želi država birokratsko uničiti male proizvajalce, ki proizvajajo kakovostne butične proizvode, od čebelarjev do sadjarjev in zelenjadarjev. "Smo pa skoraj vsi tukaj notri na plečih tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost," je dejal.
Dimičeva ne verjame, da se podjetja APIS M&D ni dalo ustaviti prej, sumljivo pa se ji zdi tudi, da je zadeva v javnosti izbruhnila v času, ko čebelarji prodajo največ medu.
Poslanec SMc Danilo Anton Ranc je medtem dogajanje zadnjih tednov strnil z naslednjimi besedami: "Resnica pri vseh teh razpravah je - kot vedno v življenju - nekje vmes." Podpira prepoved uporabe nedovoljenih sredstev, si pa želi, da bi ustvarili pogoje za rast in razvoj čebelarstva, ki po njegovem mnenju predstavlja veliko priložnost za zelena delovna mesta.
Arhiv Svet24
Čebelarji si prizadevajo za sonaravno zatiranje varoje.
Mateja Jordovič Potočnik
STA
