Predsednik nadzornega sveta Peka Andrej Šušteršič je po ponedeljkovi seji sveta, na kateri je po zavrnitvi načrta prestrukturiranja s strani bank in lastnikov padla odločitev o vložitvi predloga za stečaj podjetja, opozoril na predolgo odločanje bank, zlasti NLB, ki naj bi Peku pomagala s premostitvenim kreditom za nakup materiala.
Šuštaršičeve izjave o odgovornosti so na NLB danes zavrnili kot nekorektne. "Kot nadzornik družbe zelo dobro pozna razvoj dogodkov, krivca pa išče le v eni izmed bank, ki je ocenila, da je načrt poslovanja Peka nerealen in bi za banko najverjetneje pomenil izgubo denarja. Na to pa v NLB ne moremo pristati," so sporočili iz banke.
Ob tem so v NLB, ki ni največja upnica Peka in za razliko od nekaterih drugih bank v njem nima lastniškega deleža, še dodali: "Nikakor ni bila samo NLB tista banka, ki je ocenila, da načrt ni vzdržen in ga tako ni moč financirati. Enako so namreč ocenile vse banke, vključene v proces prestrukturiranje družbe Peko."
Prav tako v banki poudarjajo, da ne držijo očitki, da NLB ni želela pomagati Peku s premostitvenim kreditom. "V NLB smo Peku sredi aprila 2015 odobrili kratkoročni revolving kredit za kritje akreditivov v višini 700.000 evrov z namenom financiranja nove jesensko-zimske kolekcije, a ga je uprava Peka zavrnila," so poudarili v banki.
Šušteršič pa je danes pojasnil, da so bili pogoji banke za odobritev posojila previsoki. "Če bi tedanji predsednik uprave Slavko Despotović to podpisal, bi oškodoval družbo Peko, saj je bilo zahtevano zavarovanje nesorazmerno," je poudaril.
Ob tem je dodal, da bodo v NLB s stečajem Peka najmanj izgubili. "Razumem njihovo odločitev, da zavrnejo načrta prestrukturiranja, a jim zamerim predolgo odlašanje z odločitvijo. Sicer bi Peko lahko šel v stečaj nekaj mesecev prej, privarčevali bi milijon evrov in agonija bi se nehala," je dejal Šušteršič.
Spomnil je, da se je zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora z bankami lani zamenjal tudi prvi mož Peka. Novi predsednik uprave Matjaž Delopst je poskušal z novim načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja rešiti situaciji, a prav tako neuspešno.
"Banke so želele bolj ambiciozen plan, ampak jaz sem hotel, da je realen," je dejal Šušteršič, ki je prepričan, da bi po začrtanem načrtu Peko lahko preživel. Blagovna znamka in razvoj bi ostala v Tržiču, prav tako del proizvodnje, leta 2019 pa bi podjetje znova začelo ustvarjati dobiček.
Šušteršič je prepričan, da tudi stečaj, katerega uvedbo je oz. bo danes na sodišče predlagala uprava, še ne pomeni nujno tudi konec 113-letne Pekove čevljarske tradicije. Družba ima namreč po Šušteršičevem mnenju zdravo jedro, zato upa, da se bo v stečajnem postopku našel kdo, ki bo v to verjel in bo ponovno zagnal izdelavo Pekovih čevljev.