Slovaškemu skladu Eco Invest tako preko nasprotnega predloga manjšega dela delničarjev ni uspelo priti do lastništva Palome. Slednji se je preko Nevene Tee Gorjup šele tik pred prazniki v igro za prevzem Palome vključil z enako visoko ponudbo dokapitalizacije, a s krajšim rokom plačila, delničarjem pa je ponudil po 3,51 evra za delnico.
Na današnji skupščini so kar dvakrat zvišali ponudbo. Zadnja je bila 18 milijonov evrov dokapitalizacije ter 4,01 evra za delnico. Da mislijo resno, so pokazali tudi s tem, da sta sredi skupščine iz Slovaške prispela predstavnika Eco Investa Miloslav Čurilla in Miroslav Vajs, ki pa očitno nista uspela prepričati večinskega lastnika Palome. Gorjupova je zato že napovedala izpodbojno tožbo.
Kot je po skupščini povedal prvi mož Palome Tadej Gosak, gre pri današnji odločitvi skupščine za zgodovinski dan za Palomo. Prepričan je, da so s tem pridobili nujno potreben kapital za posodobitev proizvodnje in izboljšavo logističnih zmogljivosti ter kakovostnega investitorja za nadaljnji razvoj družbe.
"Zadovoljen sem, da so naši delničarji videli pozitivno zgodbo v odnosu do investitorja in ga tudi z veliko večino potrdili," je dejal Gosak in v zvezi z zavrnitvijo višje ponudbe dejal le, da ni naloga uprave, da se opredeljuje do teh predlogov.
Glavno besedo pri razpletu skupščine je imel namreč Slovenski državni holding (SDH), ki je o svoji odločitvi kljub pogojni predhodni podpori poljskim vlagateljem molčal vse do začetka skupščine. Z izbiro Abrisa se je odrekel višjemu iztržku od prodaje deleža. Kot je po skupščini povedal prvi mož SDH Marko Jazbec so imeli za takšno odločitev vsa potrebna pooblastila.
"Po opravljenem zelo kakovostnem sestanku s predstavniki Eco Investa smo prišli do zaključka, da poleg finančne vrednosti ponudbe in jamstev moramo resno upoštevati tudi verjetnost uspešne izpeljave dokapitalizacije. Prišli smo do zaključka, da na podlagi že zapisanih dogovorov med Palomo in Abrisom obstaja velika verjetnost, da bi alternativni predlog ne doživel konkretnega epiloga," je dejal Jazbec.
Manj zadovoljna z razpletom skupščine je bila Gorjupova, ki je dejala, da so dali maksimalno korektno ponudbo, s katero bi pomagali družbi z višjim zneskom likvidnim sredstev. Ključno odgovornost za odločitev ima zdaj po njenem SDH, čeprav se ji zastavlja vprašanje, zakaj državni lastniki menijo, da je s poljskim skladom večja verjetnost izpeljave posla, glede na to, da ima Eco Invest pri eni od tujih bank že od 21. decembra brez poroštvenih izjav deponiranih celo več sredstev od ponujenih.
"Sprašujem pa se, ali bo še katerikoli tuji investitor, ki se ukvarja z branžno dejavnostjo, pripravljen sodelovati pri kateremkoli prodajnem postopku SDH, če se bodo njihove usmeritve vezale predvsem na finančne sklade in investitorje, s katerimi soglašajo uprave," je dejala Gorjupova.
Abris Capital je neodvisni zasebni finančni sklad, ki je osredotočen na srednje velika podjetja v srednji in vzhodni Evropi. Z več kot 770 milijoni evrov investicijskega kapitala ima finančno podporo različnih vodilnih globalnih investicijskih organizacij, vključno s korporativnimi in javnimi pokojninskimi skladi, finančnimi institucijami, zavarovalnicami in ameriškimi univerzitetnimi skrbniškimi skladi.