Mobilna verzija
08:58 28. julij 2017

FOTO: Ko se je sončno jutro spremenilo v sivino

mr Divača
1

Včeraj je minilo 33 let od najhujše železniške nesreče pri nas, v kateri je umrlo 31 ljudi, 34 pa se jih je poškodovalo.

divaca_crash1

Tovorni vlak je z veliko hitrostjo trčil v zadnji del potniškega, ki je na peronu stal. Foto: euscreen.eu

Na Slovenskih železnicah kot najhujšo nesrečo v zgodovini beležijo železniško nesrečo v Divači, ki se je zgodila 14. julija 1984.

Na tretjem tiru divaške postaje je takrat stal potniški hitri vlak, ki je pripeljal iz Beograda, namenjen pa je bil v Pulj, ko se je vanj zaletel tovorni vlak ...

31 ljudi je v nesreči izgubilo življenje, večinoma mladih.

Prevozil dvoje opozorilnih signalov

»Sončno jutro današnjega dne se je ob 6. uri in deset minut spremenilo v sivino,« so prispevek kritičnega dne začeli v Dnevniku TV Slovenija. Takrat 36-letni strojevodja tovornega vlaka je namreč pred postajo v Divači prevozil kar dvoje opozorilnih signalov, da je proga zaprta, in z veliko hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka.

divaca_crash3

Otroci, namenjeni v kolonije, so na srečo potovali v prvih vagonih, med njimi žrtev ni bilo. Foto: euscreen.eu

»Povzročitelj« oproščen Ugotovljeno je bilo, da je k nesreči največ prispevala odsotnost varnostnih naprav na tem delu železnice.

Med potniki 150 otrok

V strahovitem trčenju je umrlo 31 potnikov, 34 pa jih je bilo poškodovanih. Večina žrtev je bila iz zadnjih treh vagonov, ki so bili povsem raztreščeni, zadnjega je ostala le še polovica. Na brzovlaku so bili predvsem mladi državljani Srbije, ki so odhajali na morje v Istro, med njimi počitniška kolonija 150 otrok, ki pa so na srečo potovali v prvih vagonih, tako da smrtnih žrtev med njimi ni bilo. Tudi tujcev med smrtnimi žrtvami ni bilo, na vlaku so bili samo Jugoslovani.

divaca_crash4

Na pomoč so takoj priskočili železničarji, reševalci, gasilci, miličniki ... Foto: euscreen.eu

Strojevodja zaradi preutrujenosti zaspal

Strojevodja med nesrečo ni bil ranjen, med sojenjem pa je bil krivde oproščen. Priznal je, da je verjetno utrujen in zaspan nekje pred Gornjimi Ležečami zadremal zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela. Ugotovljeno je bilo, da je k nesreči največ prispevala odsotnost varnostnih naprav na tem delu železnice.

Vaš prispevek