Zakaj jo je še nekaj dni prej veselo klical “Linči” in “Linči, zlato” ter Arina njega “ati Mizi” - skupaj sta se igrala, kot oče in hči. Vse se naj bi spremenilo januarja, ko je dobil odločbo, po kateri je moral za Arino kot očim plačevati preživnino. In takrat naj bi se po Sandinih besedah za Arino začel pekel, ki se je zaključil 4. julija v ljubljanskem kliničnem centru.
Od Arine s poljubčkom
Najprej z besedami obtožene Sande obnovimo dogodke, ki so se pripetili v soboto 2. julija. Sanda pravi, da je okoli 5.30, preden je odšla v službo, pogledala Arino, jo pokrila, ji dala mleko, od nje pa se je poslovila s poljubčkom.
Okoli poldneva jo je poklical Mirzan. Ves prestrašen ji je rekel, da Arina plitko diha, da ima oči le na pol odprte. Sanda naj bi mu rekla, da mora poklicati rešilca, a ji je odvrnil, da nima denarja na telefonu, zato je naposled reševalce poklicala Sanda.
"Kaj si naredila z otrokom?"
Ko je prišla domov, so bila pred njenim stanovanjem na Jesenicah že reševalna in policijska vozila. “Če umre, vedi, da ne bo dobro,” je dejala Jakupiju, ki je bil tiho, črhnil naj ne bi besedice, ne njej, ne kriminalistom. Odšla je v stanovanje, da bi videla hčerkico: “Bila je povsem mrzla, očke je imela na pol odprte, prste pa skrčene,” se je hlipajoče spominjala Sanda na okrožnem sodišču v Kranju. V jeseniški bolnišnici so Sandi povedali, da ima Arina le majhne možnosti za preživetje, saj je utrpela hude poškodbe možganov. Arino so v ljubljanski klinični center odpeljali s helikopterjem, kjer je čez dva dni umrla. V kliničnem centru je Sanda srečala še bivšega partnerja Senada K., ki jo je vprašal: “Kaj si naredila z otrokom?” Odvrnila je, da je bila v službi in da ne bi nikoli dopustila, da bi se zgodilo kaj takšnega, če bi bila doma.
Zakaj je ni peljala k zdravniku?
Če tokrat dopustimo Sandino verzijo, ki slabo luč meče na Jakupija, se lahko vprašamo, kako da ni videla Arininih poškodb. In če jih je videla, zakaj je ni peljala k zdravniku, zakaj partnerja ni prijavila policiji. Po njenih besedah je bil Jakupi večkrat sam z Arino, od sredine maja pa jo je edino on kopal (Arina naj bi pravila: “Mizi, kopa, kopa”). Sanda je na vprašanje tožilke dejala, da ni nikoli videla vbodljajev na telesu njene hčere, nič ni vedela povedati o vezanju, ni videla opeklin. Je pa res, tako Sanda, da je deklica večkrat “padla”, “trčila ob rob omare”, “se poškodovala na trampolinu”, “si okrušila pol zobka”. A po njenem so bile to manjše poškodbe, za katere so bili dovolj obkladki, ne pa obisk zdravnika.
Med najbolj dramatičnimi je bil dogodek 14. maja. Mirzan je takrat poslal Sandi SMS sporočilo: “Ubiču jo. Stoka jedna” (Ubil jo bom. Prekleta žival). Vsebina se je nanašala na Arino, ki naj bi razposajena razmetala stvari v sobi. Sanda je pohitela domov in v dnevni sobi zagledala bledega in živčnega Mirzana. “Arina je ležala na peni. Izdal ga je pes,” je spet v solzah razlagala obtožena. Ker je pes lizal kapljice krvi, je Sanda sklepala, da je Mirzan potisnil Arino v stranico omare, ki je bila poškodovana. Takrat sta se Sanda in Mirzan hudo skregala, tudi zaradi njegovega žaljenja Arine in drugačnega odnosa do Arine in njegovih otrok iz prejšnjega zakona. Od takrat naj bi Sanda tudi razmišljala o odhodu.
Je odšla z malčico k zdravniku? Ne. Ker ji menda Jakupi ni dovolil, sama ni imela denarja za avtobus, pa tudi poškodba se ji ni zdela tako huda.
Jakupi trdi, da deklice ni tepel
Takšna je torej različica obdolžene Sande Alibabić. Jakupi je v svojem zagovoru na drugi strani poudaril, da deklice ni sovražil in da je ni tepel. "Zavedal pa sem se svoje odgovornosti in da za tega otroka ne moreva poskrbeti. Zato sem partnerko sedem mesecev prosil, naj gre otrok iz tega stanovanja, naj ga da očetu ali naprej," je dejal Jakupi in pojasnil, da bi nekdo ves čas moral biti prisoten pri deklici, česar onadva nista mogla zagotoviti, zaradi finančnih težav pa je tudi nista mogla dati v vrtec.
Jakupi danes po štiri ure dolgem zagovoru Alibabićeve svojega zagovora ni dokončal. Nadaljeval bo v petek, ko je na kranjskem okrožnem sodišču razpisan nov narok.
