Novice Svet24

Med preiskovanci so guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar. Kriminalisti so se jih lotili, ker so leta 2013 ugotovili, da ima NLB negativen kapital, da je tik pred bankrotom in da jo lahko rešimo le tako, da izbrišemo delničarje in lastnike obveznic. Na ta način je država prevzela več kot 22 odstotkov delnic, za katere po trditvah Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) ni plačala nič, in izbrisala več kot 257 milijonov evrov dolga, ki ga je imela NLB do lastnikov obveznic.

Arhiv Svet24

Banka Slovenije je odredila take ukrepe, ker naj bi revizija, ki sta jo izvedli mednarodni revizijski hiši EY in Deloitte, pokazala, da ima banka 318 milijonov evrov negativnega kapitala. A revizija od same izvedbe ostaja sporna, saj še do danes niso znani kriteriji, po katerih je bilo ocenjeno premoženje naših bank. V oči bode dejstvo, da so naše banke v svojih poročilih prikazovale precej boljše stanje, kot pa so ga potem ugotovili tuji strokovnjaki.

Ali so policisti potrkali na prava vrata?

Zaradi očitkov, da kriteriji revizije niso jasni in da izbris ni bil potreben, se je moral Boštjan Jazbec že zagovarjati pred javnostjo in tudi pred Mirom Cerarjem, ki pa ga je podprl. Vodstvo Banke Slovenije je ves čas trdilo, da so zgolj izpolnjevali navodila, ki so jih prejeli z ministrstva za finance, ki ga je tedaj vodil Uroš Čufer; tam so trdili, da zgolj izpolnjujejo ukaze iz Bruslja. O tem, ali so nas res iz Bruslja prisilili v tako drastične ukrepe, zdaj odloča ustavno sodišče, ki pa je za pomoč prosilo tudi Evropsko sodišče. Razsodba Evropskega razsodišča naj bi bila znana 19. julija, čeprav je že iz mnenja generalnega pravobranilca Sodišča EU jasno, da smernice za nas niso bile zavezujoče. Ustavno sodišče naj bi svojo odločitev sporočilo jeseni.

Krivci za izbris

Alenka Bratušek, ki je bila v času izbrisa obveznic in razlastitve delničarjev predsednica vlade, še danes trdi, da so bili ukrepi nujni, ali pa bi bila država na kolenih. Uroš Čufer je kot finančni minister pripravljal zakonodajo, ki je izbris omogočila, navodila iz Bruslja pa so prejemali njegovi podrejeni. Vodstvo Banke Slovenije ves čas trdi, da so bili v ukrepe prisiljeni. 

Ob pravem trenutku

Zanimivo je, da je obisk kriminalistov v Banki Slovenije že pred tremi dnevi napovedal Franc Kangler in ga označil za slepilni manever. Z veliko preiskavo naj bi namreč odvrnili pozornost javnosti od dogajanja v Luki Koper in protestov zoper vlado, ki se očitno z Obale selijo v Ljubljano. Treba je priznati, da je odločitev policistov, da opravijo hišne preiskave, še preden se o zadevi izreče ustavno sodišče, nenavadna. Ovadba, ki jo je podala VZMD, je pri policistih že dve leti in v tem času se ni zgodilo nič takega, kar bi vodstvo Banke Slovenije bolj ali manj obremenilo. Še več, Mejra Festić, viceguvernerka Banke Slovenije, je v javnosti večkrat izrazila nezadovoljstvo nad tem, da ljudje, odgovorni za nastanek bančne luknje, še vedno zavzemajo ključne položaje v državnih podjetjih. Banka Slovenije je vladi in SDH stopila na žulj tudi v primeru imenovanja novih članov nadzornega sveta NLB, ocena centralne banke, da je Matej Narat neposredno kriv za slabo upravljanje s kreditnimi tveganji v NLB, pa je zloglasnemu menedžerju preprečila, da bi postal prvi mož Abanke, in ga vsaj začasno oddaljila od neposrednega vodenja državnih podjetij.

Krivci in plačilo

Če ustavno sodišče odloči, da sta bila razlastitev delničarjev in izbris obveznic neustavna, bo morala država vsem delničarjem in lastnikom obveznic bodisi vrniti denar bodisi vrniti lastniški delež, ali pa jim izplačati odškodnino, vredno več sto milijonov evrov. Premier Miro Cerar je včeraj ob robu odprtja novega objekta v Leku dejal, da preiskave ne more komentirati, da pa je vlada »pripravljena na vse možne scenarije«. Tudi če bi vlada imela v žepu dovolj denarja, da povrne vse, kar je vzela, bi sodba, neugodna za državo, močno pokvarila vladno strategijo za privatizacijo NLB, ki bi morala biti končana do konca leta.