Zaradi očitkov ponarejanja denarja so se na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča znašli Štus Rok, Agrež Marko, Jusić Elvis, Veršec Jan, Veršec Miloš, Trivković Miloš, Mesić Benjamin, Kaltak Armin, Kaltak Fajko in Ostriš Kaja.
Štus, Argež, Jusić in Jan Veršec so s tožilstvom že pred časom sklenili sporazum o priznanju krivde. Včeraj so tako slišali le še sodbo. Oziroma obsodbo. Štusu, ki skrbel za distribucijo ponaredkov, je sodnica Alja Kratovac prisodila tri leta zapora. Enaka kazen je doletela Agreža, ki je tiskal ponaredke. Jusića je doletelo sedem mesecev zapora, Jana Veršca pa leto in deset mesecev zapora, kazen pa bo lahko odslužil v obliki dela v korist družbe; garati bo moral 1330 ur. Štus in Argež sta od prijetja v priporu, tam pa bosta po odločitvi sodnice tudi ostala do pravnomočnosti sodbe. Stroški postopka in nagrade zagovornikov obdolženih bodo bremenili proračun. Preostala garda krivde po obtožbi ni bila pripravljena priznati, tako da bodo svojo nedolžnost dokazovali med sojenjem. Po navedbah tožilstva so sicer kazniva dejanja izvrševali od marca 2014 do marca lani, ko so sledile prve aretacije.
Ponarejanje denarja, 243. člen KZ-1
(1) Kdor ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor si preskrbi ponarejen denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega.
(3) Če gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena za veliko količino ponarejenega denarja, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Tiskali predvsem petdesetake
»Ne glede na to, da je šlo sprva za »slabše« ponaredke, za katere bi bolj pozorne osebe lahko ugotovile, da gre za ponarejen denar, jim je v veliko primerih petdesetevrske bankovce uspelo spraviti v obtok. Bankovci so bili natisnjeni z brizgalnim tiskalnikom. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so osumljenci z različnimi premazi izboljšali kakovost ponaredkov do te mere, da so bili ponaredki težje prepoznani kot ponaredki,« so po zaključenih preiskavah pojasnili na policiji. Ponaredke so večinoma vnovčevali na javnih prireditvah, bencinskih servisih, igralnicah, trafikah, gostinskih lokalih in manjših trgovinah. Sprva le na območju Posavja, pozneje pa so svojo dejavnost razširili še na preostali del Slovenije. Ponaredke pa so tudi prodajali, kupci so za ponarejenega petdesetaka odšteli od 20 do 30 evrov. Nacionalni forenzični laboratorij je dobil v preiskavo 432 ponarejenih petdesetakov.
Ogrožali monetarni sistem in gospodarstvo
Sodišče je pri odmeri zaporne kazni bolj kot ne sledilo predlogu tožilstva oziroma dogovoru obdolžencev s tožilstvom, le stranske denarne kazni obsojenim ni določilo, kot je to zahtevalo tožilstvo, saj je 243. člen kazenskega zakonika, ki govori o ponarejanju denarja, sploh ne predvideva. Tudi sicer po besedah sodnice iz obtožnice ni razvidno, da so kazniva dejanja izvrševali iz koristoljublja, kar je eden od pogojev za določitev stranske denarne kazni, ter kakšno gmotno korist naj bi imel posameznik od skupnega projekta. »Obtožnica je v tem smislu podobna matematični enačbi s preveč neznankami,« je bila slikovita sodnica. Obsojenim pa je med krajšo ustno obrazložitvijo pojasnila, da je ponarejanje denarja resno kaznivo dejanje, ki ogroža monetarni sistem in gospodarstvo države. »Denar se služi s trdim in poštenim delom, ne pa s tiskanjem!« je med drugim dejala.
Veršec pred sodbo pobegnil iz sodišča
Na izreku sta bila sicer prisotna pripornika Štus in Argež ter Jusić, ki se brani s prostosti, manjkal pa je Jan Veršec. Po besedah odvetnika ga je namreč pet minut pred začetkom naroka nekdo poklical po telefonu, zaradi česar je odvihral iz sodne palače. »Le kaj je lahko bolj pomembno od sojenja?« se je spraševala sodnica, odgovora na vprašanje pa ni dočakala. Navzoči so v končnih besedah obžalovali storjeno, Štus pa je izrazil še željo po predčasnem prestajanju zaporne kazni. Sodba namreč še ni pravnomočna.
