V Kočevju je prometna nesreča zahtevala življenje dveh delavcev s Kosova, ki sta za sabo pustila sedem otroških lačnih ust.
Tragedija se je zgodila 24. julija 2010 okoli 13.30. Elvis Buljubašić je z avtomobilom Renault Clio vinjen vozil po cesti iz središča Kočevja, ko je na Kolodvorski cesti na prehodu za pešce najprej trčil v 39-letnega Nebija Dulaka in nato v leto dni starejšega Reshada Bektashija. Enega je vrglo na pokrov motorja avtomobila, drugega pa 50 metrov naprej, na zelenico dvorišča ob cesti. Pešca, zaposlena kot gradbena delavca, sta umrla na kraju nesreče. Voznika je po trčenju zaneslo s ceste, zadel je v ograjo in drevo.
ABSOLUTNO NESPOSOBEN ZA VOŽNJO
Izvedenka dr. Majda Zorec Karlovšek je ugotovila, da je imel Buljubašić v krvi kar 2,1 promila alkohola. Po njenem mnenju je voznik s tako visoko koncentracijo alkohola v krvi absolutno nesposoben za varno vožnjo. Tragedijo je pod drobnogled vzel še izvedenec cestnoprometne stroke Ivan Kambič. Ta je ocenil, da voznik pred trkom v pešca najverjetneje ni zaviral.
ZASPAL ZA VOLANOM
Na prostor za priče pa je včeraj stopil izvedenec psihiatrične stroke Gorazd V. Mrevlje. Ta je ocenil, da je voznik v času nesreče najverjetneje zaspal. Druge strokovne razlage po njegovem mnenju ni glede na dejstva, da je spil ogromno količino alkohola, nima možganskih organskih okvar, ni imel epileptičnega napada in se konkretnega dogodka ne spominja. Na podlagi njegovega mnenja je potem tožilec spremenil očitek iz predrzne vožnje v cestnem prometu v povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, kar je milejše kaznivo dejanje. Poleg tega je tožilec v spremenjeno obtožnico zapisal še, da je obtoženi storil kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti, »ki si jo je z uporabo alkohola sam povzročil«. Sodišču je predlagal, naj mu izreče pet let in deset mesecev zapora.
Obramba je bila prepričana, da bi bila primerna pogojna kazen. Buljubašić pa je tik pred izrekom sodbe izjavil: »Resnično mi je žal, da je do nesreče prišlo. Težko najdem besede, da bi lahko svoje obžalovanje opisal.« Sodišče je menilo, da v njegovem primeru pride v poštev le izrek zaporne kazni, in mu prisodilo pet let in šest mesecev zapora.
