Medicina še ni našla stoodstotne rešitve zoper lymsko boreliozo (cepiva zanjo ni in včasih tudi antibiotiki zatajijo), ko se je v Evropo že prikradla nova različica bolezni, ki jo povzroča bakterija Borrelia miyamotoi. Okužba naj bi bila še hujša kot pri običajni boreliozi, zato smo se o njej pozanimali pri slovenski stroki. Ta priznava, da o novi bakteriji še ne ve kaj dosti. Zavarujte se torej pred klopi, saj smo Slovenci, po številu okuženih z boreliozo, najbolj ogroženi na svetu!
Evropo napada nova bolezen, ki jo prenašajo majhni krvosesi
Po podatke o tako imenovani novi obliki borelioze, o kateri se je začelo govoriti lani, smo se najprej obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pojasnili so nam, da je bila bakterija z imenom Borrelia miyamotoi odkrita leta 1994 na Japonskem pri eni vrsti klopa (Ixodes persulcatus) in majhnih glodavcih, ki so običajen rezervoar borelij. »Kasneje so v ZDA in nekaterih državah EU to vrsto borelije našli še v drugih vrstah klopov, tudi v vrsti Ixodes ricinus, ki je najbolj razširjena v Sloveniji.« Se moramo torej poleg vseh okužb, ki jih prenašajo ti drobni zajedavci, bati še nove vrste borelioze?
Bakterijo že potrdili pri dveh glodavcih pri nas, pri ljudeh še ne
»Borrelio miyamotoi so kot povzročitelja vročinske bolezni, ki po poteku spominja na povratno mrzlico, pri ljudeh prepoznali leta 2011 na Japonskem, v Rusiji in ZDA ter na Nizozemskem. V drugih državah EU pa okužbe pri ljudeh še niso potrdili, čeprav so prisotnost tovrstnih borelij že potrdili v klopih (na Češkem, Danskem, v Angliji, Estoniji, Franciji, Nemčiji, Poljski, Švedski in Švici). V Sloveniji so že potekale raziskave, da bi ugotovili, ali so klopi oziroma majhni glodavci že okuženi z Borrelio miyamotoi. Za zdaj je bila odkrita zgolj v dveh vzorcih majhnih glodavcev (od približno 300 preiskovanih),« so povedali na NIJZ. Nato so skušali potrditi okužbo z Borrelio miyamotoi pri bolnikih, ki so jih pri nas zdravili zaradi vročinske bolezni in jih je ugriznil klop, a je niso odkrili. Ker pa smo se v preteklosti že večkrat srečali z zgodbami ljudi, okuženimi z lymsko boreliozo, ki pa jim je testiranja pri nas niso pokazala (morda se spomnite zgodbe pokojnega Tomaža Humarja, ki smo jo predstavili pred leti, o tem, kako preiskava krvi pri nas ni pokazala zastarane borelioze, zaradi česar so se pri njem razvili hudi bolezenski znaki – tudi izguba zavesti, pot k odrešitvi pa je našel šele s pomočjo luksemburških in nemških preiskav – te so potrdile že alarmantni stadij lymske borelioze), smo se o verodostojnosti testiranj za boreliozo (tako lymsko kot novo v Evropi) pri nas pozanimali pri prof. dr. Francu Strletu, dr. med., iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
To, kar počnejo ponekod v tujini, je svinjarija!
Prav nič nismo ovinkarili, dr. Strleta smo kar naravnost vprašali, kako odgovarja na očitke oziroma opažanja nekaterih, da so testi za okužbo z lymsko boreliozo pri nas nezanesljivi. »Odvisno, katere teste imate v mislih. Testi za določanje protiteles so ravno tako nezanesljivi pri nas kot kjerkoli drugje. Nekaj malega je možnosti, da bi bili testi sami po sebi nezanesljivi, predvsem pa je problem to, da jih je težko tolmačiti. Namreč v Evropi, ne samo Sloveniji, je razmeroma veliko brezsimptomnih okužb z borelijami. To pomeni: imamo klopa, imamo nesrečo, da je ta klop okužen, in še dodatno nesrečo, da se okužimo tudi sami. V Sloveniji je kar precej klopov okuženih z borelijami, v nekaterih predelih celo več kot polovico, zato ni nenavadno, da dobimo klopa in da nas ta okuži. Da se dejansko okužimo, je potrebnih več dejavnikov. Najpomembnejši je ta, da mora biti klop na človeka prisesan vsaj 24 ur, da se okužba prenese. Če klopa odstranimo v 24 urah po ugrizu, je verjetnost, da se bomo okužili, zelo majhna. Od tod naprej pa gre zgodba v Evropi drugače kot v Ameriki, kjer imajo drugačne borelije kot mi. Več kot polovica okužb z borelijo v Evropi je brezsimptomnih, kar pomeni, da se razvijejo samo protitelesa, nič pa ne zbolimo. V Ameriki je takšnih okužb samo 20 odstotkov. S tem lahko pojasnimo, zakaj so testi nezanesljivi in zakaj je tolmačenje težko. Dokaz o protitelesih še ne pomeni, da je človek bolan. Možno je tudi, da testi v zelo zgodnji obliki borelioze protiteles ne zaznajo. Kadar pa bolezen traja dlje in je zelo izrazita, imajo tako rekoč vsi ljudje razvita protitelesa. Samo dober test je treba uporabiti,« je odgovoril.
Izkušnja Tomaža Humarja
Sogovornika smo spomnili še na zgodbo Tomaža Humarja. Ta nam je pred leti zaupal svojo izkušnjo: »Zaradi bolezenskih simptomov borelioze sem bil v dveh dneh sprejet na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Tam so mi preiskali kri za boreliozo oziroma navzočnost protiteles v krvi. Preiskave so pokazale, da so v moji krvi protitelesa, ki se pojavijo pri tej bakterijski bolezni. Sledilo je zdravljenje, en mesec sem dobival antibiotične infuzije. S tem je bilo zdravljenje končano. Po načelu uradne medicine je bila po kuri z antibiotiki borelioza premagana.« V duhu nejeverni Tomaž se je odločil še za alternativno zdravljenje z bioresonanco ter nemškimi in luksemburškimi preiskavami, te so potrdile že alarmantni stadij bolezni. Po večmesečnem zdravljenju na nemških klinikah s sodobnimi terapijami se je, je zatrjeval, končno pozdravil. Prof. dr. Strleta smo prosili za mnenje o tej zgodbi. »Na tem svetu je vse mogoče, samo nekatere stvari so malo manj verjetne, in to je ena izmed njih. Povsod po Evropi imamo enake teste za boreliozo, razen ponekod v Nemčiji imajo posebne teste, ki pa zmeraj pokažejo okužbo z boreliozo. Ti testi so takšni, da bi pokazali okužbo, tudi če bi testirali škorenj moje stare mame. To nam povzroča velike probleme. Tudi informacije o boreliozi, ki so zapisane na internetu, so lahko zelo zavajajoče. Vsi podatki niso zapisani dobronamerno, temveč zavestno z namenom, da ljudi begajo. Nekateri tako pridobijo nove skupine revežev s precejšnjimi težavami, ki v resnici niso prav nič povezane z lymsko boreliozo, in potem z njimi služijo. Tega pri nas ni toliko, so se pa tovrstne klinike dodobra razpasle po Nemčiji, in to je svinjarija,« je opozoril prof. dr. Strle.
Pri nas o novi bolezni še ne vedo kaj dosti
Seveda smo z doktorjem Strletom spregovorili še o novi bolezni. Poudaril je, da v Evropi ni nobene nove oblike lymske borelioze, kot napačno navajajo ponekod v medijih. »Ne gre za novo obliko borelioze, temveč za bolezen, ki jo povzroča okužba z Borrelio miyamotoi. To je nova bolezen, o kateri v Evropi še ni veliko podatkov, imajo pa z njo več težav v Rusiji. Tam imajo tudi več podatkov o njej, a je vprašanje, ali vse, kar so napisali, tudi drži.« Na NIJZ so nam o novi grožnji, ki jo prenašajo klopi, povedali tole: »Borrelia miyamotoi povzroča vročinsko bolezen, ki jo spremljajo utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah. Podobno kot pri povratni mrzlici vročina traja nekaj dni, stanje se izboljša, potem pa se vročina vrne in ponovno traja nekaj dni. Takih ponovitev je lahko več. Večina opisanih primerov ni imela spremembe na koži (rdečega obročastega izpuščaja), ki je značilna za okužbo z Borrelio burgdorferi (povzročiteljico lymske borelioze). Pri večini bolnikov bolezen izzveni sama po sebi, hitreje pa mine, če se zdravi z antibiotiki. Okužbo z borelijami preprečimo tako, da zmanjšamo verjetnost za vbod klopa (uporaba repelentov) oziroma klope čim prej odstranimo (samopregledovanje po obisku gozda, travnikov itn.). Je pa naše poznavanje okužbe z Borrelio miyamotoi še omejeno, saj je bila odkrita nedavno.«
Prof. dr. Strle je ob tem poudaril, da okužba z novo boleznijo še ni bila diagnosticirana pri nobenemu prebivalcu v Sloveniji, jo bodo pa najbrž odkrili, zavrača pa tudi trditve, da naj bi bila bolezen težja od lymske borelioze.
Še večja previdnost!
Razlogov za preplah torej ni, previdnost pa ne bo odveč. Na Društvu bolnikov z boreliozo razkrivajo, da letno zabeležijo okoli 4000 novih okuženih, vendar menijo, da je zaradi nedoslednosti prijav in nepoznavanja obolenja med bolniki to število vsaj petkrat večje. »Glede na število prebivalcev smo v Sloveniji z incidenco 197 bolnikov na 100.000 prebivalcev najbolj ogrožena populacija na svetu!« Že brez nevarnosti za okužbo z novo bakterijo je zato previdnost pred klopi nujna. Izogniti se jim je skoraj nemogoče, saj so povsod v Sloveniji, bistvena sta samopregledovanje in nošenje svetlih, gladkih oblačil. Kratki rokavi in kratke hlače za v gozd in na jase niso primerni. Po vrnitvi domov se je treba preobleči, oblačilo pa oprati v pralnem stroju ali posušiti v sušilniku, saj suh zrak klopa najhitreje uniči. Svetujemo, da si pregledate celo telo in se nato stuširate. Če imate klopa, ga je treba odstraniti, pri čemer poskušajte odstraniti celega, in to brez kemikalij. Kožo nato razkužite, klopa pa uničite in varno odstranite, svetujejo na društvu. Pri prof. dr. Strletu smo preverili še eno močno zakoreninjeno ljudsko prepričanje: je res tako velik problem, če nam pri odstranjevanju klopa v koži ostane njegova glavica? »Gre za tujek, ki mora iz kože, ampak s stališča prenosa okužbe pa to ni nič hudega. Če tistega rilčka ne moremo spraviti ven z iglo, počakamo, da se malo zagnoji, in bo šel naslednji dan zanesljivo ven. Zaradi tega vam ni treba hiteti na urgenco.«
Vendar se zaradi vsega povedanega tudi nikar ne prikrajšajte za naravo. Strah pred majhnimi stvori ima velike oči. Primerna zaščita in temeljit pregled po vsakem prihodu domov bosta dovolj za miren spanec.
Kakšna je razlika med klopnim meningitisom (KME) in boreliozo?
»Pri prvem je povzročitelj virus, pri drugem bakterija. KME ne zdravimo z antibiotiki, zato priporočamo cepljenje, medtem ko za boreliozo cepiva nimamo, bakterijo pa lahko uničimo z antibiotikom. Čas prisesanja klopa za verjetnost okužbe z virusom KME ni pomemben, pri boreliozi pa se verjetnost bakterijske okužbe močno poveča vsakih 24 ur prisesanja. KME je lahko smrten, neposredne smrti zaradi borelioze pa v Sloveniji še nismo zabeležili. Čas sesanja je pomemben pri prenosu borelije v telo, zato je pomembno, da klopa čim prej odstranimo. Pri tem ga ne smemo zmečkati, saj se verjetnost prenosa okužbe s tem poveča,« je povedal infektolog dr. Branko Šibanc, predsednik Društva bolnikov z boreliozo, in dodal: »Če mislite, da ste okuženi z borelijo, in ne najdete razumevanja pri osebnem zdravniku, se lahko obrnete tudi na Društvo bolnikov z boreliozo. Če bolezen prepoznamo pravočasno in jo ustrezno zadostno zdravimo z antibiotiki, praviloma popolnoma ozdravimo. Pri zakasnelem zdravljenju in redkeje tudi po ustrezni terapiji pa lahko bolezen vseeno napreduje in prizadene tarčne organe. Tako lahko pride do vnetja srčne mišice, vnetja centralnega ali perifernega živčnega sistema, tanjšanja kože, motenj vida, paraliz. Kljub zdravljenju lahko manjši skupini bolnikov ostanejo težave, ki jih danes opredeljujemo z imenom postlymski sindrom. Ti bolniki navajajo predvsem neopredeljene bolečine v mišicah, sklepih, imajo pogoste glavobole, motnje v koncentraciji, motnje kratkoročnega spomina, so razdražljivi, imajo motnje spalnega ciklusa, zmanjšan libido, depresijo. V teh primerih antibiotična terapija praviloma ni uspešna.«
Divja ščetica, najmočnejša naravna rastlina zoper boreliozo
Borelioza je bolezen, ki se lahko razvije v zelo hudi obliki, zato je zelo pomembno, da pri sumu na obolenje obiščemo zdravnika in poskusimo okužbo pozdraviti z uradno medicino. Zraven pa si lahko pomagamo z edino rastlino, ki ji pripisujejo to moč, da lahko pomaga pri okužbi z borelijo. O divji ščetici smo že pisali, predstavili smo gospo, ki nam je povedala, da ji je z njo uspelo dokončno iztrebiti okužbo iz svojega telesa. Tokrat nam je nekaj o učinku divje ščetice povedal zeliščar Bene Behrič, ki se je leta 1992 tudi sam okužil z boreliozo. Ob okužbi se je držal zdravniških navodil za jemanje antibiotikov. »Redno sem hodil na kontrole na tri tedne in kasneje na pol leta. Rahlo so me boleli sklepi in vseskozi sem bil utrujen. Krvni testi so bili vedno negativni, razen seveda na začetku,« je opisal in poudaril, da je bil z medicinskega stališča vedno strokovno pregledan in vabljen na ponovne teste, saj je bila okužba z borelijo v tistem času bolj novost. »Pozneje sem se ponovno okužil s klopom in ponovno sprejel vse potrebno s strani medicine. Z leti me je počasi načenjalo zdravje, vendar nisem vedel, kje je vzrok za bolečine v nogah, sklepih ... Poleti se mi je pojavljala velika utrujenost v mišicah, postal sem okoren in slabo gibljiv. Leta 2009 pa sem pozimi brez vidnih znakov okužbe (saj je bila zelo huda zima, klopov pa takrat ni) dobil po telesu rdečine – eritem migrans. Obiskal sem infekcijsko kliniko in izvedel, da imam zastarano borelijo, ter dobil za kratek čas zdravila. Nato sem hitro zaključil zdravljenje in začel raziskovati borelijo. Prebral sem ogromno literature in našel knjigo dr. Storla, kjer opisuje, kako si je pomagal. Tako sem tudi jaz poskusil in uspelo mi je kot zeliščarju.« Poglobil se je v ščetico in borelijo, svoje znanje in izkušnje pa rad deli z znanci in tistimi, ki ga povabijo na predavanje. O ščetici ima povedati veliko koristnega. »Uspeva ob zapuščenih poljih, travnikih, na obrobju rek, potokov, na nasipih, obrobju gozdov, jezer ... in ima močan razstrupljevalni učinek ter blagodejno vpliva na okužbo z bakterijo borelije (spirohete, teh je več vrst). Ščetica dviguje in krepi naš imunski sistem, ki je pri tej okužbi zelo pomemben. Najučinkovitejši je pripravek oziroma izvleček iz korenin te dvoletne rastline. Uživanje je treba prilagoditi vsakomur posebej oziroma stopnji okuženosti (zastarela ali sveža okužba), v osnovi pa se uporablja kot tinktura ali izvleček iz korenin. Uživa se po žličkah ali kapljicah trikrat na dan vsaj mesec dni ali več. Tovrstna pomoč zajema bolj celosten vpogled v telo, saj borelija lahko pustoši po vsem telesu in tako prizadene več delov telesa. Prav zato je treba pravočasno ukrepati, da do takšnih posledic ne pride,« je povedal Behrič, ki opaža, da je borelije iz leta v leto več in s tem tudi novega rodu spirohet. »Veliko ljudi se sploh ne zaveda, da so lahko okuženi brez kakšnih tipičnih znakov, kot je recimo rdečica.«
