Cotte je znamenito damo s skrivnostnim nasmehom analiziral deset let in verjame, da se pod njo skriva portret sedeče osebe, ki nima ne njenega nasmeha ne pogleda. Dostop mu je pariški muzej Louvre omogočil leta 2004, sliki pa se je posvetil s tehniko LAM, ki jo je razvil sam. Ta naj bi mu omogočala, da se prebije globlje v sliko kot ostale tehnike, ki jih sicer uporabljajo raziskovalci.
"Sedaj lahko natančno analiziramo, kaj je v posameznih plasteh barve in lahko plasti lupimo kot čebulo. Lahko rekonstruiramo kronologijo nastajanja slike," je dejal francoski strokovnjak.
Leonardo naj bi Mona Lizo ustvaril med letoma 1503 in 1517, ko je deloval v Firencah in Franciji. Poznavalci njegovega dela so se po dolgem pregovarjanju zedinili, da je portretirana verjetno žena firenškega trgovca s svilo Lisa Gherardini.
Cotte temu nasprotuje, saj meni, da je pod površjem odkril izvirno sliko Lise, ki je precej drugačna od danes vidne. "Ko sem končal rekonstrukcijo Lise Gherardini, sem obstal pred portretom; povsem je drugačna od današnje Mona Lize. To ni ista ženska," je prepričan.
S tem pa se ne strinja profesor Univerze v Oxfordu Martin Kemp: "Ne verjamem, da obstajajo ločene stopnje, ki predstavljajo različne portrete. Mislim, da gre za bolj ali manj konstanten postopek evolucije. Povsem sem prepričan, da je Mona Liza Lisa."
V Louvru rezultatov niso želeli komentirati, saj niso bili del raziskovalne ekipe.