Pevec skupine Društvo mrtvih pesnikov Alan Vitezič ima zadnje čase veliko dela, saj s skupino slovesno zaznamujejo 25 let ustvarjanja. Ob tej priložnosti so pripravili koncerte v domačem Novem mestu, izdali pa so tudi album največjih uspešnic. Ampak kljub temu si je vzel čas in nam povedal med drugim to, kako je zadovoljen s svojim življenjem in kaj ga najbolj moti.
Alenka Peterlin
Pevec skupine Društvo mrtvih pesnikov Alan Vitezič ima raje prijatelje kot sovražnike.
Katera je vaša najljubša pravljica? Juha iz žeblja, v kateri sestradan potepuh na lep način prepriča staro, sitno ženico, da ga povabi v svoj dom in samo iz vode in žeblja skuha slastno juho, ki bi jo še cesar z veseljem pojedel. Ena redkih pravljic, v kateri nihče ne umre. Ko so bili moji otroci majhni, smo si izmišljali svoje pravljice. Žal jih nismo zapisali in so zdaj pozabljene.
Katere lastnosti vas pri ljudeh najbolj motijo? Slovenska zavist. Nikomur ne privoščimo uspeha. Motijo me razni spletni forumi, ki omogočajo pljuvanje po vsem in vsakomur. Ljudje se ne zavedajo, koliko časa je potrebnega za nastanek nekega projekta, ki ga lahko nekdo z enim stavkom sesuje.
Najbolj nenavaden dogodek, ki ga ne bodo nikoli pozabili
Pred leti so dobili elektronsko sporočilo Finca, ki jih je prosil, da mu uredijo vstopnice za njihov koncert v Mariboru. Svojo partnerico je namreč želel presenetiti za rojstni dan z obiskom koncerta. Uresničili so mu željo in prišla sta iz Finske v Slovenijo.
Koliko najboljših prijateljev imate in ali je kateri izmed njih znana osebnost?
Najboljših prijateljev ni veliko, so pa v krogu teh vsi zdajšnji člani skupine Društvo mrtvih pesnikov. Znanih je kar nekaj mojih srednješolskih prijateljev, kot so Sašo Đukić (Mama Manka), dvojčici Irena Yebuah Tiran in Lita Slapnik Yebuah, Jani Muhič, župan Novega mesta Gregor Macedoni …
Se radi šalite? Nisem najboljši pripovedovalec zgodb, zelo rad pa nasmejem družbo z zabavnimi domislicami, ki se navezujejo na pogovor. Med vajami benda se redno smejimo takim šalam, ki so jih člani benda poimenoval kar alčizem.
Imate radi rože? Niti ne, razen Guns’n’roses.
Bi kaj spremenili v svojem življenju? Kar zadeva glasbeno kariero, sem zadovoljen z dosedanjim izidom. Imam možnost delati to, kar si najbolj želim, pisati in ustvarjati glasbo. Žal mi je le, da se kot najstnik nisem odpravil v tujino in se preizkusil v kateri od kreativnih umetnosti. Danes je za kaj takega prepozno. Upam, da bodo moji otroci poskusili tudi čez mejo.
Alenka Peterlin
Skupina je na slovensko glasbeno sceno opazneje stopila s skladbo Ko te ni na Pop delavnici leta 1992.
Kaj znate najbolje skuhati?
Sem mojster za karbonaro, že od študentskih let. V zadnjem času najbolj pogosto postrežem piščanca s karijem, ki ga pripravim vsakič drugače, odvisno od tega, kaj je na voljo v hladilniku.
Koliko časa porabite zjutraj pred ogledalom? Vprašanje je, koliko časa porabi ogledalo, da zre vame. Jaz ga bolj redko pogledam.
Katere vrline najbolj cenite pri sočloveku? Solidarnost. Ljudje smo različno sposobni in imamo različne možnosti, zato je na svetu precej neenakosti. Zelo me veseli, da večina Slovencev razume položaj beguncev, ki iščejo boljšo prihodnost. Prav je, da jim pomagamo.
Kako prenašate slabe strani slave? Res slavnih oseb v Sloveniji ni, zato tudi ni slabih strani slave. Če si znan, te več ljudi ogovori in pozdravi, dobiš tudi kakšno VIP-vabilo. To je vse. V tujini je pritisk slave drugačen in marsikdo se ob tem zlomi. Če ste gledali dokumentarec o Amy Winehouse, veste, o čem govorim.
Ste bili že kdaj na Triglavu? Ne, zadnje čase je moj moto bolj »od višine se zvrti«. Nekateri člani benda pa so že bili na vrhu.
Ali obstaja kaj takega, česar nekomu ne bi mogli res nikoli oprostiti? Predvidevam, da se to lahko to zgodi, a se do danes še ni. Raje imam prijatelje kot sovražnike.
25 let ustvarjanja
Društvo mrtvih pesnikov je slovenska pop-rock skupina iz Novega mesta. Skupino sestavljajo pevec in kitarist Alan Vitezič, kitarist Peter Dekleva, basist Tomaž Koncilija in bobnar Marko Zajc.
Če bi imeli na voljo celotno barvno paleto, s kakšnimi barvami bi opisali sebe in s kakšnimi bi si pobarvali dan, da bi bil po vaši meri?
Črno-beli popart. Všeč mi je kolodijska črno-bela fotografija iz konca 19. stoletja. Tako nas je ob 25. obletnici ovekovečil slovenski fotograf Borut Peterlin. Sicer pa obožujem močne barve poparta, ki krasijo moj dom. Tak sem tudi sam. Melanholični umetnik pozitivnih vibracij.
Če bi živeli v preteklosti, kako bi živeli in kaj bi bili? Križanec med Kraljem Matjažem in Robinom Hoodom. Preganjal bi krivico s tega sveta in skrbel za enakost ljudi. Na albumu uspešnic 25, ki je ravnokar izšel, bo tudi pesem Mestni Robin Hood, ki smo jo posneli na začetku kariere.
Alenka Peterlin
