Pred kratkim pa je začela voditi še kuharski šov Glej, kdo kuha, v katerem bodo kuhali otroci. Že po prvih oddajah je bila navdušena nad njimi, saj ni vedela, da so lahko otroci tako spretni v kuhinji. Sama je namreč za tovrstne spretnosti potrebovala precej dlje.
Vina mora biti vedno dovolj
»Kuhati znam še kar dovolj, da nikoli nisem lačna. Nikakor pa nisem noben Jamie Oliver ali kak drug po kuhinji hitro vrtec se chef. Zaenkrat sem bolj tiste narave kuharica, ki dela nove jedi po receptih ali po navodilih svoje mame. Moja mami res obvlada.« Kuhanja se je naučila od svojih tet, none, tašče… »Če pridno poslušam, znam tudi sama odlično ponoviti. Imam pa srečo, da imam partnerja, ki obvlada kuharijo in si jemlje kuho kot terapevtski zaključek dneva. Jeva čisto po angleško: če skupaj delava doma, majhna kosila, zvečer pa pripraviva tople večerje,« razlaga Katarina, ki je začela kuhati kot najstnica, ko je bila veliko sama doma. Kasneje je začela pripravljati različne večerje za rojstne dneve in bila prisiljena v pripravo dobrih in zanimivih jedi. »Ampak do danes mi se ni uspelo razviti tistega občutka za improvizacijo,« je iskrena. Prostodušno je priznala, da ni vegetarijanka in da je njena specialiteta po angleško pečen in prej v olju dobro uležan steak. Dobro ji gre od rok tudi priprava rib in solat. »Rada pečem ribe, sploh poleti, zunaj na vrtu. Za predjed pa kakšen škamp,« se smeji. Seveda pa ji ni odveč nakupovanje živil.
Ob bio eko bi bankrotirala
»Sestavine kupujem po principu zlate sredine, saj bi ob nakupovanju samo eko, bio in domače pridelave že zdavnaj bankrotirala. Od svetovne hrane najraje pripravljam green curry ali pa grške jedi kot je tzaziki. Sicer pa sem redna stranka koseške tržnice, saj živim čisto blizu tega konca Ljubljane. Sprehod do tržnice je del mojih potepov z Lukasom. Na tržnici dobim vse, od mesa, zelenjave, sadja, do domače skute in kruha, do italijanskih delikates, ki jih oba s partnerjem Robertom tako obožujeva.« Vse nakupljeno doma zloži v hladilnik. »Pred rojstvom sina nama v hladilniku nikoli ni zmanjkalo vina. Zdaj, ko je z nama Lukas, nikoli ne zmanjka sveže zelenjave, svežih pomaranč, ki si jih stisnem za zajtrk in pa v zmrzovalniku sladoled. To je se razvada, ki mi je ostala od nosečnosti. Priznam, da se počasi vsemu odpovedujem, saj sva z Lukasom samo še na nočnem dojenju in bo treba kmalu začeti migati.«
Kuha po navdihu in zbira recepte
Iz nakupljenih sestavin kuha po navdihu, obenem pa tudi zbira recepte. »Malokrat se lotim njihove priprave, ampak važno je, da se nekje nabirajo za trenutek, ko bom imela čas samo za kuhanje. No, če dobro pomislim bo to ob svetem nikoli. Ne hodim na kuharske tečaje, velikokrat pa koga vprašam za nasvet. Enkrat sem bila povabljena kot gostja na Anino kuharsko delavnico in sem ves čas poširala jajca. Takrat sem ugotovila, da se je treba kuhanja enostavno samo lotiti, se kdaj zmotiti, predvsem pa v tem uživati,« je prepričana Katarina, ki edino ne mara vampov. Dodaja pa, da jim mora po slabih izkušnjah v osnovni šoli verjetno še enkrat dati priložnost. Njen okus za hrano se ni spreminjal, samo dopolnjeval. »Na potovanja nisem nikoli nosila s seboj potrebe po domači hrani. Zame je del potovanja tudi kulinarično izkustvo. Priznam pa, da me je tradicionalna tajska hrana ubila. Tako pekoče hrane enostavno ne morem jesti, saj ničesar dejansko ne čutim,« je še dejala.
