Po zadnjih podatkih naj bi bilo na bankah v Sloveniji že več kot 17 milijard evrov. Lansko leto so se vloge gospodinjstev v bankah povečale za dobro milijardo evrov, povečala so se predvsem sredstva na osebnih računih. Slovenci vedno več denarja puščamo na bančnih računih, brez vezave. Glavni vzrok, da kar 65 odstotkov vseh vlog gospodinjstev leži na osebnih računih, so nizke obrestne mere na depozite, ki so zato postali nezanimivi.
Ljudje se bojimo sprememb
Kaj je razlog za to, da kljub nizkim obrestnim meram in dejstvu, da denar, ki ga imamo na bančnem računu realno izgublja vrednost, v tako veliki meri zaupamo bankam? Razlogov je več, glede na izkušnje in po pogovorih s strankami, pa so glavni razlogi:
- nepoznavanje drugih oblik varčevanja,
- nezaupanje drugim oblikam varčevanja,
- lastna ali »sosedova« slaba izkušnja po krizi na kapitalskih trgih leta 2008
- strah pred spremembami.
Na splošno velja, da se ljudje bojimo sprememb, takšnih ali drugačnih, pa če si to priznamo ali ne. Saj veste, kaj pravijo: "Navada je železna srajca". Najbolj varno se počutimo na nam že poznanem področju. V tem primeru je to banka, spremembe pa zavračamo z različnimi izgovori. Vemo, da so izgovori in izbira najenostavnejših poti v nas samih, toda to lahko postane naša največja težava pri doseganju zastavljenih ciljev, tudi finančnih.
Slovenci smo že po naravi bolj konservativni, kar dokazuje tudi dejstvo, da imamo večino denarja naloženega v denarju in nepremičninah. Relativno malo pa v drugih oblikah, kot so vzajemni skladi, naložbena in pokojninska zavarovanja ter v obveznicah in delnicah.
Konec aprila je bilo v vzajemnih skladih že več kot 2,6 milijarde evrov
Je pa res, da kljub temu v zadnjem času tudi v Sloveniji zanimanje za vlaganje v vzajemne sklade počasi raste. Podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev kažejo, da se letos delež sredstev in število vlagateljev v vzajemnih skladih povečuje. Konec aprila je bilo tako v vzajemnih skladih že več kot 2,6 milijarde evrov, kar je največ po letu 2008, ko je bila kriza na kapitalskih trgih. Počasi se povečuje tudi skupno število vlagateljev v skladih, ki je preseglo 430 tisoč vlagateljev. Glavna razloga za povečanje so že omenjene nizke obrestne mere na depozite in pa nadpovprečno visoki donosi, ki so jih vzajemni skladi dosegli v lanskem in letošnjem letu. Očitno sta omenjena razloga dovolj tehtna, da so se ljudje začeli odločati, da svoje prihranke vložijo v vzajemne sklade in na ta način ustvarijo potencialno višji možni donos kot na banki.
Seveda je izbira načina varčevanja odvisna od vsakega posameznika, ker se ljudje med seboj razlikujemo, tako osebnostno, kot tudi glede na finančno situacijo v kateri se nahajamo. Univerzalnega recepta kam s prihranki ni.
Kdor razmišlja o tem, da bi del svojih prihrankov naložil v vzajemne sklade, mora najprej opraviti domačo nalogo, si vzeti čas in pridobiti osnovne informacije o tej vrsti naložb. Zelo pomembno je, da je vlagatelj dobro seznanjen s tem, za kakšno vrsto naložbe se odloča. Vsak mora sam pri sebi razmisliti tudi o svojih potrebah, željah in ciljih ter opredeliti namen in dobo varčevanja, šele nato lahko iščemo pot za dosego zastavljenih ciljev in izberemo vrsto naložbe, ki je primerna za nas.
Razmisliti je treba tudi o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev navzgor in navzdol so na kratek rok lahko zelo velika in tega se moramo zavedati že na začetku. Za večje donose je treba sprejeti večje tveganje. Delniške naložbe so dolgoročne in kot take niso primerne za vlaganje prihrankov, ki jih bomo potrebovali v kratkem.
Na trgu je na voljo dovolj različnih načinov varčevanja, zato preverite možnosti in z malo truda boste zagotovo našli rešitev, ki bo ustrezala vašim potrebam. Predvsem pa: ne stavite vsega na samo eno karto, svoje prihranke razpršite na različne naložbene možnosti.
